Sladkovodni program | WWF

Sladkovodni program

 rel=
Soča, Slovenija
© Irena Kavcic

Zdravi ekosistemi v porečjih Dinarskega loka

Varstvo sladkovodnih ekosistemov je eden od ključnih ekoloških izzivov današnjega dne. Po najnovejšem WWF-ovem Poročilu o stanju planeta so najbolj ogrožene prav sladkovodne vrste, njihovo število pa se je v zadnjih 50 letih zmanjšalo za več kot 70 odstotkov.

WWF je zaradi izjemnih sladkovodnih virov kot eno izmed 200 najpomembnejših eko regij na svetu prepoznal tudi Dinarski lok in celotno jadransko regijo.

Znanstveniki so soglasni, ko govorijo o biotski raznovrstnosti Dinaridov, ki jo smatrajo kot edinstveno. Najbolj poudarjajo prav sladkovodno življenje in veliko število endemičnih vrst rib, polžev in drugih nevretenčarjev, ki živijo v nedotaknjenih rekah, kristalno čistih gorskih jezerih in nižinskih mokriščih.

V temnih jamah in pod predori je edinstven kraški sistem, kjer živi veličasten in večinoma neodkrit živalski svet.
 
	© Michel Gunther / WWF
Adria regija je bogata s številnimi rekami, jezeri in mokrišči. Tukaj je nekaj izredno zanimivih naravnih krajev, med katerimi lahko izpostavimo:

Največje presihajoče jezero v Evropi (Cerkniško jezero, Slovenija)

Drugi najdaljši kanjon na svetu (reka Tara, Črna gora)

Drugo najgloblje jezero v Evropi (Ohridsko jezero, Makedonija)

Največja mreža podzemnih rek in jezer v Evropi.

Zadnje preostale lagune in delte v Sredozemlju (Hutovo Blato in Delta Neretva, Laguna Karavasta, Albanija)

V Dinarskem loku živi izjemno število endemičnih vrst sesalcev, rib, ptic in dvoživk.
 rel=
Naše reke, naše bogastvo
© WWF

Grožnje sladkovodnim ekosistemom

Močvirja, reke in jezera v regiji zagotavljajo življenjski prostor za več kot 250 vrst rib in več kot 70 vrst dvoživk, od katerih so mnoge endemične.

Edinstvena in bogata mokrišča so pomembni habitati za ptice, zlasti ptice selivke, ki jih uporabljajo za počitek in prehranjevanje. Skadarsko jezero v Črni gori je največji habitat ptic v regiji in zagotavlja zatočišče za 280 vrst ptic. Ključni ptičji habitati so tudi Livanjsko polje in Naravni park Hutovo Blato v Bosni in Hercegovini.

Zaradi človeške dejavnosti je večini teh habitatov zdaj grozi izginotje. Največje grožnje prihajajo s strani onesnaževanja, regulacije vodotokov in uničevanja življenjskega prostora, jezov in rezervoarjev, namakanje, vnosa invazivnih vrst, prekomerne rabe vode v industriji in nenadzorovanega ribolova in divjega lova.

Največja nevarnost za reke izhaja iz razvoja hidroenergije. V nevarnosti so poleg oddaljenih naravnih območij tudi kulturne in zgodovinske znamenitosti, kot so Narodni park Sutjeska, kjer je bil načrt zgraditi več malih hidroelektrarn.

Čeprav je bil v preteklosti velik del sladkovodnih ekosistemov uničen zaradi regulacije ali izgradnje hidroelektrarn, je še vedno veliko neokrnjenih področij v regiji, oaz biotske raznovrstnosti in izjemne naravne lepote, ki jih je potrebno zavarovati pred neustreznim vodenjem in slabimi praksami.
 rel=
Škocjanske jame, Slovenija
© B. Lozej

WWF-ove rešitve

Cilj WWF-ovega sladkovodnega programa je zagotoviti zdrave ekosisteme v donavskem in jadranskem porečju ter zagotoviti trajnostno upravljanje mokrišč. Spodbujamo politike in pristope, ki bodo pomagali ohraniti naravne reke in omogočili lokalnim skupnostim trajnostno rabo svojih virov.

WWF pomaga graditi sposobnost odločevalcev s tem, da opozarja na nevarnosti, ki pretijo biotski raznovrstnosti, in ponuja praktične rešitve, ki prispevajo k izboljšanju politik in praks v upravljanju z vodami.

Da bi zagotovili varstvo sladkovodnih ekosistemov, WWF Adria dela na:
  • Varstvu prioritetnih mokrišč (Livanjsko polje, Hutovo blato, reka Neretva, Skadarsko jezero)
  • Ohranjanju rek s spodbujanjem načel trajnostne hidroenergetike (projekt DASHI)
  • Spremembi zakonodajnega okvira (naravni tok ali e-flow, izključitvena ali NO-GO območja, IRBM - integrirano upravljanje povodij, spoštovanje direktiv EU)
  • Razglasitvi novih zavarovanih območij (UNESCO Biosferno območje Mura-Drava-Donava, ali t.i. Evropska Amazonka)
  • Trajnostnem gospodarjenju z vodami v zasebnem sektorju (Water Stewardhip)
Za več informacij o globalnem sladkovodnem programu WWF kliknite tukaj.

Spoznajte vrednote naše narave

 
	© WWF
Najdite podatke, zgodbe in primere dobre prakse kako lahko naravne vrednosti trajnostno izkoriščamo kot doprinos gospodarskemu i družbenemu razvoju naše regije.
 
	© WWF
Negativni vplivi hidroelektrarn
© WWF