Dinarski lok | WWF

Dinarski lok

Edinstven svet, kjer se vzhodna Evropa srečuje s Sredozemljem

Dinarski lok je območje jugovzhodne Evrope s površino približno 100.000 km2 in z več kot 6.000 km obale, ki pokriva celotno območje, ki gleda na Jadransko morje, od Trsta v Italiji, do Tirane v Albaniji. Vključuje dele Italije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Albanije.
 
	© Michel Gunther / WWF
Rijeka Tara u NP Durmitor, Crna Gora
© Michel Gunther / WWF
 rel=
Karst springs, Livanjsko Polje marshland, Bosnia and Herzegovina
© Andrija Vrdoljak / WWF
Relativno visoko Dinarsko gorstvo (najvišja točka je 2.692 m) se razpoteza vzporedno z vzhodno jadransko obalo in je znano po svoji osupljivi kraški geologiji. Livanjsko polje v zahodni Bosni je eno izmed zadnjih velikih kraških polj na svetu. Kraški sistem s svojimi podzemnimi rekami in jamami vsebuje številne endemične vrste. Dinarskega gorstva vključuje pomembne sladkovodne ekosisteme, vključno z najbolj razvejano mrežo podzemnih rek in jezer v Evropi, poplavnih gozdov in mokrišč mednarodnega pomena, kot je delta Neretve (Bosna in Hercegovina/Hrvaška) in Skadarsko jezero (Črna gora/Albanija). Reka Tara, ki teče skozi Črno goro in se izliva v Drino na križišču Bosne in Hercegovine ter Srbije, je znana po svojem izjemem kanjoni, ki je oden od najglobljih na svetu. Izolirane reke s kristalno čistimi vodami podpirajo bogato in edinstveno favno rib in nevretenčarjev. 
 rel=
Telašćica Nature Park, Croatia.
© WWF Mediterranean
Rečne soteske in kanjoni Dinarskega loka so dom številnim endemskim vrstam, ki ne obstajajo nikjer drugje na svetu. Flora ima visoko stopnjo endemizma (na nekaterih območjih presega 10% celotne flore) s številnimi prostorsko omejenimi vrstami. Proti jugu regije leži masiv Prokletije in "Albanske Alpe", ki so med najbolj pravljične gore v Evropi. Vzdolž Dinarskega loka se razprostirajo ogromni prostrani gozdovi bukve in jelke, ki zagotavljajo cel niz habitatov za velike zveri (volka, medveda, risa in šakala) ter njihov plen. Vzhodna jadranska obala še vedno skriva neokrnjena območja z omejenim razvojem masovnega turizma. Več kot 1.200 otokov karakterizira vzhodno obalo Jadrana na Hrvaškem - od Cresa do Mljeta. Ekstravagantni zaliv Boka Kotorska je edinstven v Sredozemlju, medtem ko je albanska obala ena izmed najbolj zapeljivih v celotnem Sredozemlju.

Politična in kulturna raznolikost Dinarskega loka

Ta regija sveta je bila prostor združevanja evropskih kultur, pa tudi izvor sporov. Kompleksni gorski teren je ustvaril močne lokalne kulturne identitete. Te identitete so še dodatno oblikovane od zunaj, od Rimljanov do poznega bizantinskega cesarstva in Beneške republike ter otomanskega, avstro-ogrskega in ruskega imperijia, ki so povzročili kompleksno ozadje za več jezikov, tri glavne religije in nešteto različnih življenskih nazorov. Na trenutke povezujoča, na trenutke ločujoča, je ta kulturna raznolikost tudi ena od številnih zanimivih značilnosti Dinarskega loka.
 rel=
Dinarski luk mapa
© © Nebojša Mijatović / DAE project
Ključni izzivi za trajnostni razvoj v Dinarskem loku

Biotska raznovrstnost je večkratno trpela med konflikti med letoma 1991 in 2001, ki so sledili razpadu Jugoslavije. Obnova in rehabilitacija sta od takrat glavna značilnost regije. Propadlo je veliko tradicionalnih dejavnosti, kar je v nekaterih primerih imelo za posledico izboljšanje kakovosti okolja, ase je končalo tudi v veliki brezposelnosti, revščini in migracijah v velika mesta v tujini.

Države v regiji morajo izkoristiti svoje edinstvene pozitivne značilnosti za izgradnjo konkurenčne prednosti v Evropi. Čeprav obstaja močna zavest, da so glavna konkurenčna prednost držav v regiji njihovi naravni in človeški viri z relativno visoko stopnjo izobrazbe, še vedno obstajajo pomembni izzivi v prizadevanjih za izkoriščanje okoljskih, socialnih in kulturnih potencialov za izboljšanje kakovosti življenja in s tem konkurenčno prednost gospodarstev v regiji.

Vzorci nevzdržnega razvoja so resnično zaskrbljujoči pri doseganju hitrega gospodarskega razvoja. Država lahko bodisi vključi okoljske in socialne cilje v svoj gospodarski razvoj ali jih zanemari, dokler ne doseže višje ravni BDP. Obdobje gospodarskih in družbenih sprememb prinaša spremembe v sistemu vrednotenja, kar povečuje raven porabe, izgubo solidarnosti in socialno-družinskih povezav. Trenutno so kratkoročne gospodarske koristi politično privlačnejše od dolgoročnih in bolj trajnostnih rešitev. To se kaže v močnem, pogosto nenadzorovanem povečanju pritiska na dragocene naravne vire, kot so nenadzorovano rabo zemljišča (pozidava), izgradnjo hidroelektrarn (sladke vode, centri biotske raznovrstnosti so v kanjonih) in razvoj turizma (obalni/morski in manj v gorah) .

WWF s partnerji v regiji Dinarskega loka izvaja več deset projektov. Več o naših projektih, ki jih razvijamo na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Sloveniji in Albaniji prebrite na drugih straneh v poglavju Dinarskega loka.