Pomembnost biotske raznovrstnosti | WWF

Pomembnost biotske raznovrstnosti

 rel=
Fynbos is known for its high diversity of rare plant species. Cape Floral Kingdom, Western Cape, South Africa.
© Martin HARVEY / WWF
Vsi smo sestavni del narave; naša usoda je tesno povezana z biotsko raznovrstnostjo, veliko raznolikostjo živali in rastlin, krajev, kjer živijo, in okolico, ki jih obkroža... Zanašamo se na raznolikost življenja, da bi si zagotovili hrano, gorivo, zdravila in druge potrebe, brez katerih ne moremo živeti. Vendar pa se ta bogata raznolikost zaradi človeške dejavnostji neverjetno hitro izgublja. To slabi tako nas, kot tudi ekosisteme, od katerih smo odvisni, v boju proti rastočim grožnjam, kot so podnebne spremembe.
Foto: Confluencia de los ríos Teles Pires y Juruena, formando el río Tapajós. Mato Grosso, ... 
	© Zig Koch / WWF
Confluencia de los ríos Teles Pires y Juruena, formando el río Tapajós. Mato Grosso, Amazonas, Brasil
© Zig Koch / WWF
 rel=
Razni medvjedi: mjesečev medvjed (ursus thibetanus), medvjed naočar (tremarctos ornatus), sunčev medvjed (helarctos malayanus), bijeli medvjed (ursus maritimus) i panda (ailuropoda melanoleuca)
© (l-r) Y.-J. REY-MILLET | Edward PARKER | Terry DOMICO | Fritz PÖLKING | Michel GUNTHER

Sam pojem "biotska raznovrstnost" je relativno nov, zasnovan leta 1985. Na simpoziju leta 1986, po objavi knjige "Biotska raznovrstnost" (Wilson 1986), so sprejeli uporabo tega izraza in njegovega koncepta.

Toda zakaj se ukvarjamo s temo biotske raznovrstnosti? Odgovor je preprost. V zadnjih nekaj desetletjih se je svet začel truditi z vrstami in habitati z naraščajočo in zaskrbljujočo hitrostjo. Zakaj? Večinoma zaradi človeške dejavnosti. Koliko vrst izgubljamo? Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Namreč, dejansko ne poznamo končnega števila vrst, ki obstajajo na planetu, saj se nove vrste odkrivajo vsak dan.

"Znanstveniki so bili presenečeni, ko so našli ogromno raznolikosti žuželk v tropskih gozdovih v letu 1980. V eni od študij so ugotovili, da na samo 19 vrstah dreves v Panami odkrili 1200 vrst hroščev, kar 80% pa jih je bilo nepoznanih znanstenikom. Presenetljivo je, da imajo znanstveniki več informacij o številu zvezd v vesolju, kot o številu vrst na planetu Zemlji." WRI (www.wri.org)

Če ne vemo, koliko vrst na planetu sploh obstaja, kako naj vemo natančno število vrst, ki jih izgubljamo? Obstaja veliko število podatkov, ki kažejo, da trenutno stanje ni dobro. Da bi si znali predstavljati stopnjo izgube biotske raznovrstnosti, s katero se trenutno soočamo, naredimo kratko znanstveno analizo:

  • Pospešena izguba vrst, ki smo ji priča danes, je od 1.000 do 10.000-krat večja od naravnega izumiranja vrst*, opozarjajo strokovnjaki.
  • Strokovnjaki ocenjujejo, da vsako leto izgine med 0,01 in 0,1% celotnega števila vrst.
  • Če za primer vzamemo nižjo oceno skupnega števila vrst - torej okoli 2 milijona različnih vrst na našem planetu** - potem na leto izgine med 200 in 2.000 vrst.
  • Ampak, če je pravilna višja ocena števila vrst - da je na svetu 100 milijonov različnih vrst - potem vsako leto izgine med 10.000 in 100.000 vrst.
 
V nasprotju z množičnimi izumiranji, ki so jih povzročili kataklizmični dogodki v geološki zgodovini našega planeta, je za trenutno izumiranje o katerem govorimo danes, skoraj izključno le en krivec - človeška vrsta.

Strokovnjaki uporabljajo izraz "background extinction rate", ki je v bistvu izumiranje, ki bi se zgodilo, če na planetu ne bi bilo ljudi.
 
 
	© iStockPhoto / Hernan Pardo
Various beetle species.
© iStockPhoto / Hernan Pardo
Global wetlands montage. 
	© From left to right (clockwise):  1. WWF / Helena TELKÄNRANTA; 2. WWF / Martin HARVEY; 3. WWF / Hartmut JUNGIUS; 4. Frank PARHIZGAR / WWF-Canada; 5. WWF / Y.-J. REY-MILLET; 6. WWF / Martin HARVEY;
From left to right (clockwise): 1. Asian openbills depend on wetlands to survive. Chitwan National Park, Terai Arc Landscape Project (TAL), Nepal.; 2. Various birds at a billabong. Kakadu National Park, Northern Territory, Australia.; 3. Gur River (an Amur River tributary) floodplain. Khabarovsk Territory, Siberia, Russian Federation.; 4. Rattray Marsh Conservation Area, Ontario, Canada; 5. Bird rookery. Pantanal, Brazil.; 6. Lechwe herd running accross water in Lochinvar National Park, Kafue, Zambia.
© From left to right (clockwise): 1. WWF / Helena TELKÄNRANTA; 2. WWF / Martin HARVEY; 3. WWF / Hartmut JUNGIUS; 4. Frank PARHIZGAR / WWF-Canada; 5. WWF / Y.-J. REY-MILLET; 6. WWF / Martin HARVEY;
 
	© Antonio Busiello / WWF-Guatemala/Mesoamerica
Hol Chan marine reserve, Ambergris caye, Belize
© Antonio Busiello / WWF-Guatemala/Mesoamerica

Kako problem izgube biotske raznovrstnosti vpliva na ljudi?

Biotska raznovrstnost je naravni vir, od katerega so odvisne družine, skupnosti, narodi in prihodnje generacije. To je povezava med vsemi organizmi na planetu v ekosistem, v katerem imajo vse vrste svojo vlogo. Z drugimi besedami, to je mreža življenja.

Naravni viri našega planeta so rastline, živali, zemlja, voda, atmosfera pa tudi ljudje sami! Vsi skupaj tvorimo del ekosistema našega planeta, kar pomeni, da če obstaja kriza biotske raznovrstnosti, so naša sredstva za življenje in zdravje prav tako ogroženi.

Količina in hitrost, s katero trenutno porabljamo naravne vire našega planeta presega trajnostno mejo za kar 25%. Neposredni učinek tega odnosa do naravnih virov je močan pritisk in povečana nevarnost za vrste, habitate in lokalne skupnosti (npr. izguba dostopa do čiste in varne pitne vode).

Biotska raznovrstnost je temelj zdravja planeta in ima neposreden vpliv na življenja vseh nas. Zmanjševanje biotske raznovrstnosti pomeni, da se bodo v prihodnosti milijoni ljudi soočali z zmanjševanjem zalog hrane, napadi bolezni in škodljivcev, in redko dostopno čisto in pitno vodo.

Za človeško vrsto je to zaskrbljujoča napoved.
Local fishermen with tuna catch Sulu Sea, Philippines 
	© Jürgen FREUND / WWF
Local fishermen with tuna catch Sulu Sea, Philippines
© Jürgen FREUND / WWF
Aerial view of palm oil plantation on deforested land, Sabah, Borneo, Malaysia 
	© naturepl.com/Juan Carlos Munoz / WWF
Aerial view of palm oil plantation on deforested land, Sabah, Borneo, Malaysia
© naturepl.com/Juan Carlos Munoz / WWF