Velik vpliv kmetijstva na vrste in habitate | WWF

Velik vpliv kmetijstva na vrste in habitate

Aerial view of palm oil plantation on deforested land, Sabah, Borneo, Malaysia rel=
Aerial view of palm oil plantation on deforested land, Sabah, Borneo, Malaysia
© naturepl.com/Juan Carlos Munoz / WWF
 
Kmetijstvo je bistveno za oskrbo s hrano, za številna vlakna, kot je bombaž, in za nove energetske rešitve, kot so biogoriva.
 
Je tudi največja industrija na svetu, ki zaposluje več kot milijardo ljudi in proizvede več kot za trilijon dolarjev hrane na leto.
 
Kmetijstvo je tudi največji razlog izgube habitatov in biotske raznovrstnosti po vsem svetu.
 
Kmetijska območja zagotavljajo pomembne habitate za mnoge rastline in prosto živeče živali. Ko se kmetijske intervencije izvajajo trajnostno, lahko pomagajo ohranjati in obnoviti kritične habitate, varovati povodja ter izboljšati kakovost tal in kakovost vode.
 
Če pa se intervencije uvajajo brez razmisleka, kmetijstvo predstavlja največjo grožnjo vrstam in ekosistemom. Na številne prioritetne lokacije in vrste na katerih dela WWF ima kmetijstvo izjemno negativen vpliv.
 
	© Biljana Barić, DZZP
Monokultura suncokreta
© Biljana Barić, DZZP

Pretvorba zemlje in izguba habitatov


Glavni vpliv kmetijstva prihaja zaradi krčenja naravnih habitatov zaradi pridobitve obdelovalnih površin - še posebej za intenzivne monokulture.
 
Nedavni primeri vključujejo izgubo nižinskih tropskih deževnih gozdov v Indoneziji zaradi nasadov palm oljaric in krčenja velikih območij amazonskega deževnega gozda in brazilskih pragozdov zaradi vzgoja soje in govedoreje.
 
Poleg izgube habitatov zaradi krčenja, netrajnostne kmetijske prakse povzročijo tudi izgubo 12 milijonov hektarjev zemljišč zaradi dezertifikacije in širjenja puščav.
 

Brezobzirna poraba vode


Na svetovni ravni kmetijski sektor porabi približno 70% pitne vode na planetu - dvakrat toliko kot industrija (23%) in komunalna poraba (8%). Ocenjuje se, da je med 15 in 35% te porabe netrajnostno.
 
Prekomerna poraba vode pušča reke, jezera in podzemne vode v mnogih območjih namakanja suhe. Prekomerno namakanje lahko vodi tudi do povečanja slanosti in degradiranja kakovosti vode.
 

Podnebne spremembe


Pridelki, živinoreja in obedlovalne prakse znatno prispevajo h kopičenju toplogrednih plinov v ozračju.
 
Proizvodnja riža je na primer eden največjih proizvajalcev metana, medtem ko je Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) nedavno izjavila, da je živinorejski sektor odgovoren za 18% vseh proizvedenih toplogrednih plinov. Umetna gnojila, oranje in zgorevanje kmetijskih ostankov tudi sproščajo toplogredne pline.
 
Pretvorba gozdov v kmetijska območja, predvsem v državah v razvoju in zlasti v tropski Aziji, prispeva prav toliko k toplogrednim emisijam, kot kmetijstvo samo.


Onesnaževanje


Pesticidi, umetna gnojila in druge strupene kmetijske kemikalije lahko onesnažujejo vire pitne vode, morske ekosisteme, zrak in tla. Mnogi od teh toksinov imajo sposobnost ostati v okolju več generacij in za mnoge obstaja sum, da ovirajo hormonske sisteme ljudi in drugih živih bitij.
 
Kmetijstvo je dejansko glavni  vir onesnaženja v mnogih državah.


Genetsko siromašenje

 
Zamenjava tradicionalnih in lokalnih pridelkov z gensko bolj enotnimi posevki prispeva k genetski eroziji pridelkov in živinorejskih vrst po vsem svetu. Danes samo 30 pridelkov predstavlja kar 90% kalorij, ki jih zaužijejo ljudje, medtem ko 14 živali predstavlja 90% živinoreje.
 

Drugi vplivi


Kmetijstvo ima tudi vpliv na biotsko raznovrstnost z uvedbo tujih vrst, erozijo in sedimentacijo dolvodnih habitatov, vključno s koralnimi grebeni. Skupno je bilo približno 85% kmetijskih zemljišč degradiranih zaradi erozije, zasoljevanja, kompresije tal, izgube hranil, biološke degradacije ali onesnaženja, v zadnjih 150 letih pa je bila zaradi netrajnostnih kmetijskih praks izgubljena polovica kmetijskega humusa.
 
	© Richard McLellan / WWF
Wheat stacked up to dry in paddocks, Western Australia. In some parts of the Southwest Australia Ecoregion, more than 90% of the original native vegetation has been cleared to make way for agriculture.
© Richard McLellan / WWF
 
	© Edward Parker / WWF
Intensive cultivation of Soybeans etc. using rotary irrigation system, near Brasilia. Upper Tocantins Basin Management, part of one of the WWF Freshwater projects sponsored by HSBC. Goias State, Brazil
© Edward Parker / WWF
 
	© Michel Gunther / WWF
Ploughing releases greenhouse gas emissions to the atmosphere.
© Michel Gunther / WWF
 
	© Michel Gunther / WWF
Pesticide spraying of a strawberry field, Spain.
© Michel Gunther / WWF
 
	© Edward Parker / WWF
Over 56 varieties of potato are grown on Raices Andinas reserve, Laguna La Cocha, Colombia.
© Edward Parker / WWF
 
	© Edward Parker / WWF
Intensive agriculture is causing serious soil erosion in some areas of the Gulf of California, Mexico.
© Edward Parker / WWF