Narava v nevarnosti | WWF

Narava v nevarnosti

 rel=
Utjecaj klimatskih promjena na divlji svijet
© WWF
Znanstveniki napovedujejo, da bi globalno segrevanje lahko prispevalo k množičnemu izumiranju divjih živali že v bližnji prihodnost. Ocenjuje se, da bodo imele vpliv na kar milijon vrst, kar predstavlja približno četrtino vseh znanih vrst.

Živali in rastline, ki so se navadile na hladnejše podnebne razmere, se bodo morale umakniti proti poloma ali pa v hribe, tudi če pride le do najmanjših sprememb v klimi. Ta proces so opazil že na mnogih krajih - v Alpah, na gorskih območjih Queenslanda v Avstraliji in v meglenih gozdovih Kostarike.
 
Vpliv na vrste postaja tako velik, da njihovo gibanje lahko služi kot indikator segrevanja planeta. Oni so tihe priče hitrih sprememb na Zemlji.
 
Nekatere vrste, ki jih ogrožajo podnebne spremembe, so:

Velika panda – Kitajska

 
	© Michel GUNTHER / WWF
Ailuropoda melanoleuca Giant panda Chengdu Breeding Centre Chengdu, Sichuan Province, China
© Michel GUNTHER / WWF
Prihodnost velike pande ostaja negotova zaradi številnih nevarnosti, ki ogrožajo to vrsto. Njen življenjski prostor v gozdovih gorskega območja jugozahodne Kitajske je neenakomerno porazdeljen, zaradi česar so populacije velike pande majhne in izolirane druga od drugege. Bambus, ki je osnovna prehrane pande, je del občutljivega ekosistema, ki ga lahko ogrozijo spremembe, ki jih povzroča globalno segrevanje. Krivolov je še vedno grožnja, zato je v naravi le okoli 1.600 osebkov te vrste.

Morske želve

 
	© WWF / Michel Gunther
A loggerhead turtle (Caretta caretta) swimming in the Mediterranean Sea.
© WWF / Michel Gunther
Morske želve polagajo jajca na plažah, od katerih so mnoga ogrožena zaradi povišane ravni morja. Podnebne spremembe ogrožajo mladiče morske želve, ker temperatura gnezd močno vpliva na spol: v hladnejših okoljih se večinoma izležejo moški mladiči, medtem ko se več žensk izleže v toplih pogojih. To stalno segrevanje gnezd zmanjšuje število moških in resno ogroža populacijo želv.

Orangutan z Bornea – Indonezija

Portrait of a young Orang-utan (<i>Pongo pygmaeus</i>). 
	© WWF / Alain COMPOST
Portrait of a young Orang-utan (Pongo pygmaeus).
© WWF / Alain COMPOST
Njegovo zadnje zatočišče v pragozdovih Indonezije je ogroženo z vrsto pritiskov, vključno s podnebnimi spremembami, ki pretijo, da lahko vrsta izumre v nekaj desetletjih. Z globalnim segrevanjem, ki povečuje trajanje in pogostost suš, so v teh zelo gostih gozdovih vse bolj pogosti gozdni požari, kar še dodatno zmanjšuje življenjski prostor orangutana.

Sinji kit – Atlantik

 
	© WWF / Jim Darling
As humpback whales breed in different places at different times, it is critical that whale sanctuaries are not limited to the South Pacific.
© WWF / Jim Darling
Sinji kit iz severnega Atlantika je najbolj ogrožen od vseh velikih kitov, z dolgo zgodovino izkoriščanja s strani človeka. Ker vse bolj toplo morje vsebuje manjše količine planktona s katerim se kiti hranijo, podnebne spremembe ogrožajo dostop do hrane in postajajo vse večji vzrok smrti kitov. Še vedno živi med 300 in 350 osebkov, z malo upanja na rast populacije.

Slon - Afrika

 
	© Martin Harvey / WWF
African savanna elephant (Loxodonta africana africana); Amboseli National Park, Kenya
© Martin Harvey / WWF
Slone v Afriki ogrožajo različne nevarnosti, vključno z omejevanjem njihovega življenjskega prostora, kar vodi do pogostejših konfliktov z ljudmi. Z zmanjšanjem življenskega prostora sloni ne bodo mogli ubežati spremembam v njihovem habitatu, ki jih povzroča globalno segrevanje.

Tiger – Indija

Sumatran tiger, Sumatra, Indonesia. 
	© WWF / Alain COMPOST
Sumatran tiger, Sumatra, Indonesia.
© WWF / Alain COMPOST
Le še približno 6.000 tigrov še živi v naravi, kar je posledica krivolova, izgube habitatov in osiromašenja naravnega plena tigrov. Lovci, trgovci in revni domačini uporabljajo gozdove za preživetje in neposredno tekmujejo s tigrom. Nekatere od največjih preostalih območij, kjer živijo tigri, so mangrovovi gozdovi v Indiji. Predviden dvig morske gladine bi lahko tigru za vedno vzel življenjski prostor.

Koralni grebeni

Australia's 2,000km-long Great Barrier Reef is the world’s largest coral reef. 
	© WWF / Jürgen FREUND
Australia's 2,000km-long Great Barrier Reef is the world’s largest coral reef.
© WWF / Jürgen FREUND
Koralni grebeni so pomembni za več kot četrtino vseh morskih vrst, vključno z več kot 4.000 vrstami rib. Predstavljajo zatočišča, jasli in prehrano za veliko število morskih organizmov, kot so jastogi, raki, morske zvezde in morske želve. Globalno segrevanje vodi do segrevanja morja, kar povzroča beljenje koral, pri čemer korale izgubljajo simbiontične alge, ki jih potrebujejo za preživetje. Ogljikov dioksid naredi morje bolj kislo, kar je dodaten problem za vzdrževanje zunanjega ogrodja koral.